Slovo od orožja , tretji roman avtorja Ernest Hemingway , objavljeno leta 1929. Njegova upodobitev eksistencialni razočaranje nad izgubljeno generacijo odmeva njegove zgodnje kratke zgodbe in njegov prvi večji roman, Vzhaja tudi sonce (1926). Slovo od orožja je še posebej opazen zaradi avtobiografskih elementov.
Zaplet Slovo od orožja je dokaj enostavno. Med sodelovanjem z italijansko reševalno službo med Prva svetovna vojna (1914–18), ameriški poročnik Frederic Henry sreča angleško medicinsko sestro Catherine Barkley. Čeprav še vedno žaluje za smrtjo svojega zaročenca, ki je bil umorjen v vojni, Catherine spodbuja Henryjev napredek. Potem ko je Henryja hudo ranil granat minobacače reke blizu reke Soče v Italiji, ga odpeljejo v milansko bolnišnico, kjer se mu na koncu pridruži še Katarina. Nagiba se k njemu, ko si opomore. V tem času se njihov odnos poglablja. Henry prizna, da se je zaljubil vanjo. Henry kmalu zanosi Catherine, vendar se noče poročiti z njim.
kaj pomeni žilica v znanosti
Potem ko bolniška predstojnica, gospodična Van Campen, odkrije, da je Henry v svoji bolniški sobi skrival alkohol, ga pošljejo nazaj. Med njegovo odsotnostjo se je morala na fronti bistveno poslabšala. Med italijanskim umikom po katastrofalni bitki pri Caporettu (1917) zapušča vojsko in se komaj izogne usmrtitvi italijanske vojaške policije. Nazaj v Milan , Henry išče Catherine. Kmalu izve, da je bila poslana v približno 95 km oddaljeno Streso. Henry se v Streso odpelje z vlakom. Tam se ponovno sreča s Catherine in zakonca pobegneta iz Italije s prestopom meje v nevtralno Švico.
Ob prihodu švicarske mejne oblasti aretirajo Henryja in Catherine. Odločili so se, da Henryju in Catherine, ki se predstavljata kot študenta arhitekture in umetnosti, ki iščeta zimski šport, ostaneta v Švici. Par preživi nekaj srečnih mesecev v leseni hiši blizu Montreuxa. Pozno neke noči se Katarina trudi. S Henryjem se s taksijem odpeljeta v bolnišnico. Sledi dolgo in boleče delo in Henry se vpraša, ali bo Catherine preživela. Na žalost je njihov sin mrtvorojen. Kmalu zatem začne Catherine krvaviti in umre s Henryjem ob sebi. Poskuša se posloviti, a ne more. V njihov hotel se vrne sam, v dežju.
V Slovo od orožja , Hemingway je podal realističen in neromantiziran prikaz vojne. Želel je, da bralci doživljajo dogodke v romanu, kot da bi jim bili dejansko priča. V preprostem slogu pisanja in preprostem jeziku je izpustil nebistvene pridevnike in prislove, zaradi česar je nasilje italijanske fronte prihranilo v prosti prozi. Da bi bralcem dal občutek neposrednosti, je Hemingway uporabil kratke izjavne klavzule in pogosto uporabljal veznik in . Mnogo let po objavi Slovo od orožja , Hemingway je pojasnil, da je besedo uporabil zaradi njene ritmične kakovosti: po njegovih besedah je bila zavestna imitacija načina, kako je gospod Johann Sebastian Bach uporabljal noto v glasbi, ko je oddajal kontrapunkt. Isti jezik oživlja glas, misli in dialoga . Učinek je podobno življenjski. Hemingway je verodostojno ponovil način, kako vojaki govorijo v vojnih časih - kletvice in vse ostalo. (Na zahtevo založnika je urednik Hemingwaya Maxwell Perkins kletvice nadomestil s pomišljaji. Hemingway naj bi besede z roko vstavil v nekaj prvotnih izvodih romana, enega od njih je dal irskemu romanopiscu Jamesu Joyceu.)
Čeprav je Hemingway roman označil za svojega Romeo in Julija , ton Slovo od orožja je bolj liričen in patetičen kot tragičen. Žalost junaka odvrne od globljega preučevanja življenja, ne pa proti njemu. Hemingwayeva upodobitev Henryja odraža patos Izgubljene generacije, katere člani so postali polnoletni med prvo svetovno vojno. Zaključek romana - v katerem Catherine in dojenček umreta, Henrik pa pusti - je simbol izkušnje razočaranja in malodušnosti Lost Generation v neposrednih povojnih letih.
Interpretacije naslova so različne. Ime bo morda dobilo po pesmi angleškega dramatika Georgea Peeleja iz 16. stoletja. V Peeleovi lirični pesmi, ki se običajno imenuje Slovo od orožja (kraljici Elizabeti), vitez jamra, da je prestar, da bi nosil orožje za svojo kraljico Elizabeto I:
Njegova čelada bo zdaj naredila panj za čebele;
In ljubiteljski soneti bi se obrnili na svete psalme,
Zdaj mora biti vojak na kolenih,
In hrani se z molitvami, ki so starost njegove miloščine:
Toda čeprav od sodišča do koče odhaja,
Njegov svetnik je prepričan v svoje neokrnjeno srce.
Peelova pesem odraža nekatere osrednje teme Hemingwayevega romana: dolžnost, vojna in moškost. Vendar ni dokazov, ki bi nakazovali, da je Hemingway vedel za obstoj pesmi, kaj šele, da bi vzel njen naslov. Kot so ugotovili nekateri učenjaki, je Hemingway naslov izbral sorazmerno pozno v postopku objave, medtem ko je popravljal rokopise. Ti učenjaki so trdili, da naslov - in s tem Peeleova pesem - ni vplival na pisanje ali oblikovanje romana.
Druga interpretacija naslova romana poudarja dvojni pomen besede roke . Ko je zapustil italijansko vojsko, se protagonist poslovi od orožja kot orožja. Ko Katarina umre, se poslovi od ljubečih rok svoje ljubice. Ta interpretacija naslova združuje dve glavni temi romana: vojna in ljubezen.
ki ima zdaj v lasti anheuser-busch
Leta 1958 Hemingway povedal George Plimpton iz Pariški pregled da je konec prepisal [A] Slovo od orožja , zadnja stran tega, devetintridesetkrat, preden sem bil zadovoljen. Trdil je, da je imel težave s pravilnim razumevanjem besed. Zgodovinarji so od takrat ugotovili, da je Hemingway v romanu dejansko napisal 47 koncev. Konci so dolgi od nekaj stavkov do več odstavkov. Nekateri konci so bolj bledi kot drugi. V enem posebej mračnega konca z naslovom The Nada Ending je Hemingway zapisal: To je vse, kar je v zgodbi. Catherine je umrla in ti boš umrl, jaz pa bom umrl in to je vse, kar ti lahko obljubim. Na drugem koncu se Henry in Catherinein otrok preživi. Ta konec - z ustreznim naslovom Live-Baby Ending - je bil sedmi zaključek, ki ga je napisal Hemingway.
Hemingway je nasvet glede konca iskal pri F. Scottu Fitzgeraldu, njegovem prijatelju in kolegici. Fitzgerald je Hemingwayu predlagal, naj roman konča z ugotovitvijo, da svet vsakogar zlomi, tiste, ki ga ne zlomi, pa ubije. Na koncu se je Hemingway odločil, da ne bo upošteval Fitzgeraldovega nasveta. Namesto tega je roman zaključil z naslednjimi vrsticami:
Toda potem, ko sem [medicinske sestre] spravil ven in zaprl vrata in ugasnil luč, ni bilo več nič dobrega. Bilo je, kot bi se poslovil od kipa. Čez nekaj časa sem šel ven in zapustil bolnišnico ter se v dežju odpravil do hotela.
Hemingway je pisal in revidiral Slovo od orožja v 15 mesecih. Delo je bilo prvič objavljeno serijsko v ZDA leta 2007 Scribnerjeva revija med majem in oktobrom 1929. Charles Scribner's Sons naj bi Hemingwayu plačal 16.000 dolarjev za pravice - največ, kar je revija kdaj plačala za serijsko delo. Konec dvajsetih let Scribnerjeva revija je imela povprečno letno naklado približno 70.000. Kljub poskusom založbe, da cenzurira Hemingwayevo delo, je veliko naročnikov odpovedalo naročnino na revijo. Kot razloge za prekinitev naročnine so med drugim navedli Hemingwayev slab jezik in pornografske upodobitve predbračnega spola. Oblasti v Bostonu so revijo povsem prepovedale. 21. junija 1929 je New York Times poročali :
Junijski številki revije Scribner's Magazine je bil prepovedan vstavitev knjig ... Michael H. Crowley, nadzornik policije, zaradi nasprotovanja obroku serije Ernesta Hemingwaya, 'A Farewell to Arms.' Rečeno je, da so nekatere osebe štele za del obroka pogumen .
Scribnerjeva je zagovarjala Hemingwayevo delo in trdila, da je prepoved prodaje revije v Bostonu dokaz nepravilne uporabe cenzure, ki utemeljuje svoje ugovore na nekaterih odlomkih, ne da bi upoštevala učinek in namen zgodbe kot celote. Založnik je trdil, da delo ni niti nemoralno niti protivojno.
Slovo od orožja prvič se je kot roman pojavil v ZDA septembra 1929. Scribnerjeva je naročila začetno naklado približno 31.000 izvodov. Hemingway je oštevilčil in podpisal 510 izvodov prve izdaje. Roman je bil prvi Hemingwayev prodajalec; v prvih 12 mesecih je prodal približno 100.000 izvodov. Za razliko od nadaljevanke je bil roman na splošno toplo sprejet. A New York Times pregled opisano kot ganljiva in lepa knjiga. Novembra 1929 je London Times Literarni dodatek je štel za roman velike moči, Hemingway pa izjemno nadarjen in izviren umetnik. Ameriški romanopisec John Dos Passos - Hemingwayev sodobnik in nekdaj prijatelj - je roman označil za prvovrstno obrtniško delo človeka, ki pozna svoje delo.
V Italiji novice o objavi romana niso sprejele dobro. Številni Italijani so se zamerili Hemingwayjevi (zelo natančni) upodobitvi italijanskega umika po bitki pri Caporettu. Fašistični režim pod Benito Mussolini prepovedala roman. Nekateri učenjaki so domnevali, da je bila prepoved uvedena deloma zaradi osebnega konflikta med Hemingwayem in Mussolinijem. Leta pred tem je Hemingway intervjuval Mussolinija za Toronto Daily Star . V članku, objavljenem leta 1923, je Hemingway Mussolinija omenil kot največji blef v Evropi. Slovo od orožja je bil objavljen v Italiji šele leta 1948.
Od svoje objave leta 1929 je Hemingway's Slovo od orožja je preveden v številne jezike, vključno z arabščino, italijanščino, japonščino in urdujščino. Objavljenih je bilo več popravljenih izdaj. Julija 2012 je Scribner's objavil izdajo romana, ki vsebuje vseh 47 alternativa konci, poleg kosov iz zgodnjih osnutkov.
Slovo od orožja je bil pohvaljen zaradi realističnega prikaza vojne. Njegov realizem so pogosto pripisovali osebnim izkušnjam: o romanu v nepomembnem delu obvešča tudi Hemingwayeva vojna služba. Čeprav je Hemingway v prvi svetovni vojni preživel manj časa in imel bolj omejeno vlogo kot njegov protagonist, je podobnost med njegovo in Henryjevo izkušnjo vseeno presenetljiva.
Med prvo svetovno vojno je Hemingway delal kot voznik reševalnega vozila pri ameriškem Rdečem križu. Tako kot Henry je služboval na italijanski fronti in na avstro-italijanski fronti utrpel hudo poškodbo. V noči na 8. julij 1918 je Hemingwaya med razdeljevanjem čokolade in cigaret vojakom udarili drobci avstrijske minomete. Bil je ranjen v stopalo, koleno, stegna, lasišče in roko. Skupaj je absorbiral več kot 200 kosov gelerov - po njegovem lastnem številu 237.
Po eksploziji naj bi poškodovani Hemingway moškega prevažal na varno. (Za to akcijo je bil pozneje med drugim nagrajen z medaljo za hrabrost.) Hemingwaya so na koncu odpeljali v rdeči križ bolnišnici v Milanu, kjer je spoznal in se zaljubil v medicinsko sestro Agnes von Kurowsky. V starosti 26 let je bil von Kurowsky sedem let starejši. Čeprav ni v celoti vračati njegovo ljubezen, von Kurowsky je bil rad Hemingwaya in je užival v njegovi družbi. V dnevniškem zapisu dne Avgust 25, 1918 je zapisala, da ima Hemingway primer proti meni ali misli, da ga ima. Je drag fant in tako ljubek glede tega ... Ko se je Hemingway začel opomoči od poškodb, sta se skupaj udeležila oper in konjskih dirk. Septembra 1918, približno dva meseca po poškodbi Hemingwaya, se je von Kurowsky med izbruhom gripe prijavil v službo v Firence. S Hemingwayem sta vodila korespondenco. V svojih pismih je von Kurowsky poklical Hemingwaya Kida. Klical jo je gospa Kid in gospodična.
kako so imena 12 učencev
Agnes von Kurowsky in Ernest Hemingway Agnes von Kurowsky in Ernest Hemingway, Milano, Italija, 1918. Zbirka fotografij Ernesta Hemingwaya / Predsedniška knjižnica John F. Kennedy
Čustva Von Kurowskega do Hemingwaya niso bila nikoli tako globoka kot njegova naklonjenost do nje. Zvezo je prekinila v pismu z dne 7. marca 1919, nedolgo po tem, ko se je Hemingway vrnil domov v Oak Park v Illinoisu. V pismu je von Kurowsky pojasnil, da ji je Hemingway še vedno zelo všeč, a bolj kot mati kot ljubica. Po besedah njegove sestre Marcelline je Hemingway po branju pisma bruhal. Leta po Hemingwayevi smrti leta 1961 je njegov sin Jack izgubo von Kurowskega označil za veliko tragedijo očetovega zgodnjega življenja.
Von Kurowsky je skoraj nedvomno služil kot vir za junakinjo v Ljubljani Slovo od orožja . Ko so jo leta 1976 vprašali o Hemingwayevem romanu, je rekla: Razjasnimo - prosim. Nisem bila takšna punca. Nasprotovala je insinuaciji, da sta bila s Hemingwayem ljubimca, in vztrajala, da je bila Catherine Barkley izmišljena fantazija in da je bila afera v bolnišnici popolnoma neverjetna.
Slovo od orožja je bil eden najbolj branih vojnih romanov 20. stoletja. Izšel je v obdobju med prvo svetovno vojno in druga svetovna vojna , čas, ko so bili vojni romani zelo priljubljeni v ZDA in po svetu. Slovo od orožja je bil objavljen istega leta kot magnum opus Ericha Maria Remarqueja na Zahodu nič novega ( Tiho na zahodni fronti ), ki podrobno opisuje dnevne grozote vojne na zahodni fronti v Ljubljani lakonski podcenjevanje. Remarqueovi liki, tako kot Hemingway, so izjemno razočarani nad vojno. Hemingway in Remarque sta skupaj ustvarila precedens za prihodnje vojne romanopisce Evelyn Waugh, Kurt Vonnegut, Joseph Heller, Tim O’Brien, Sebastian Faulks in drugi, katerih delo izraža ciničen odnos do vojne in nasilja.
Copyright © Vse Pravice Pridržane | asayamind.com