Polovično življenje , v radioaktivnost , časovni interval, potreben, da polovica atomskih jeder radioaktivnega vzorca razpade (spontano se spremeni v druge jedrske vrste z oddajanjem delcev in energije) ali, kar je enako, časovni interval, potreben za število razpadov na sekundo zmanjšala za polovico.
Radioaktivni izotop kobalt-60, ki se uporablja za radioterapijo, ima na primer razpolovni čas 5,26 leta. Tako bi po tem intervalu vzorec, ki prvotno vsebuje 8 g kobalta-60, vseboval le 4 g kobalta-60 in bi oddajal le polovico manj sevanja. Po nadaljnjih 5,26 letih bi vzorec vseboval le 2 g kobalta-60. Niti prostornina niti masa prvotnega vzorca se vidno ne zmanjšata, ker nestabilna jedra kobalta-60 propadajo v stabilna jedra niklja-60, ki ostanejo pri še vedno nerazpadlem kobaltu.
Razpolovni čas je značilna lastnost različnih nestabilnih atomskih jeder in poseben način njihovega razpada. Alfa in beta razpad sta navadno počasnejša procesa kot gama razpad. Razpolovni čas beta razpada se giblje od stotinke sekunde navzgor, pri razpadu alfa pa približno eno milijoninko sekunde. Razpolovni čas za razpad gama je lahko prekratek za merjenje (približno 10-14drugič), čeprav so poročali o širokem razponu razpolovnih časov za emisije gama.
