Kmečki upor , imenovano tudi Upor Wat Tylerja , (1381), prvi veliki ljudski upor v angleški zgodovini. Njen neposredni vzrok je bila uvedba nepriljubljenega davka na ankete iz leta 1381, ki je na glavo postavil gospodarsko nezadovoljstvo, ki je naraščalo od sredine stoletja. Upor je podprl več virov in vključeval tako dobro stoječe obrtnike kot vilenjane kot tudi osiromašen . Verjetno je bila glavna težava kmetijskih delavcev in mestnega delovnega razreda Statut delavcev (1351), ki je poskušal določiti najvišje plače med pomanjkanjem delovne sile po Črna smrt .
Kmečki upor Smrt Wat Tylerja (levo) in Richarda II., Ki nagovarja kmete (desno), miniatura iz rokopisa Jean Froissart Kronike , 15. stoletje; v Britanski knjižnici v Londonu. Razmnoženo z dovoljenjem Britanske knjižnice
Vstaja je bila osredotočena na jugovzhodne grofije in vzhodno Anglijo, z manjšimi motnjami na drugih območjih. Začelo se je v Essexu maja in presenetilo vlado mladega kralja Richarda II. Junija uporniki iz Essexa in Kent odkorakali proti Londonu. 13. dne so moški Kentisha pod vodstvom Wat Tylerja vstopili v London, kjer so pobili nekaj flamskih trgovcev in uničili palačo kraljevega strica, nepriljubljenega Janeza Gauntskega, vojvode Lancasterja. Vlada je bila prisiljena pogajati. 14. se je Richard srečal z moškimi Essexa zunaj Londona na Mile Endu, kjer je obljubil poceni zemljo, prosto trgovino in odpravo podložništva in prisilnega dela. Med kraljevo odsotnostjo so kentiški uporniki v mestu prisilili predajo londonskega stolpa; kanclerju, nadškofu Simonu iz Sudburyja, in blagajniku, gospodu Robertu Halesu, ki sta bila odgovorna za davek na volišče, sta bila obglavljena.
Kralj se je naslednji dan srečal s Tylerjem in Kentišmani pri Smithfieldu. Tylerja je v Richardovi navzočnosti zahrbtno posekal razjarjeni londonski župan. Kralj se je z veliko navzočnostjo pritožil na upornike kot na njihove suverena in po obetavnih reformah jih prepričal k razhajanju. Krize v Londonu je bilo konec, toda v provincah je upor v naslednjih tednih dosegel vrhunec. Končno se je končalo, ko je vojaški škof iz Norwicha Henry le Despenser približno 25. junija zatrl upornike v vzhodni Angliji pod vodstvom Johna Litsterja.
Upor je trajal manj kot mesec dni in je kot socialna revolucija popolnoma propadel. Obljube kralja Richarda v Mile Endu in Smithfieldu so bile takoj pozabljene, graščinsko nezadovoljstvo pa se je še naprej izražalo v lokalnih neredih. Upor pa je uspel kot protest proti obdavčitvi revnejših slojev, kolikor je preprečil nadaljnjo odmero anketnega davka.
